sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "v nezadnjem besednem zlogu".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V množ. oblikah je prišlo do podaljšanja kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu.
Stalno dolgi ę in kratkoakutirani ę v nezadnjem besednem zlogu imata trojne reflekse, in sicer iː, ėː in ẹː.
Stalno dolgi jat in kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu imata dvojniĉna refleksa ẹː in ẹː.
Refleksi sovpadejo s psl. cirkumflektiranimi zlogi oz. v centralnih nareĉjih tudi z vsemi zgodaj podaljńanimi kratkoakutiranimi samoglasniki v nezadnjem besednem zlogu.
Kot pri naglasnem tipu ˈk p kúːpa so dolgi akutirani zložniki nastali po podaljšanju isln. kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu.
Inventar odrazov izhodiščno splošnoslovenskih zgodaj podaljšanih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu je monoftonški.
Dolgi akutirani zložniki so nastali po podaljšavi kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu.
Dolgi akutirani zložniki so nastali po podaljšavi isln. kratkega akuta v nezadnjem besednem zlogu.
V govoru informantke sem zasledila še druge reflekse za novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu : ' ko : u ` a , g'ru : jzdje .
V a se je podaljšal tudi novoakutirani ə v nezadnjem besednem zlogu , medtem ko je v zadnjem ali edinem večinoma ostal kratek .
Stalno dolgi in staroakutirani v nezadnjem besednem zlogu se izgovarja kot ozki e ( besẹːda , snẹːk ) .
Stalno dolgi e in novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu imata odraz ( ) .
Refleks za stalno dolgi in novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu je ọ : ( ' nọ : č , š'kọ : da ) .
Redko je odraz za staroakutirani ě v nezadnjem besednem zlogu širok ( po've : dat ) .
Novoakutirani polglasnik v nezadnjem besednem zlogu se je dosledno razvil v e :: ' me : { a , ' pe : sja .
Novi akut v nezadnjem besednem zlogu je večinoma ostal kratek ( npr. s'nexa , ' nọsin , f'teknen , ne'vọla , ' meša ) .
Kratki é je nastal iz staroakutiranega jata v zadnjem besednem zlogu in staroakutiranega jata v nezadnjem besednem zlogu ( ' dét ; b'réza ) .
Izjemoma je refleks za novoakutirani ǝ v nezadnjem besednem zlogu tudi : ( ) .
Dvoglasnik u : ə zastopa novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu .
Dolgi ü je odraz za naglašeni u v nezadnjem besednem zlogu in naglašeni u v zadnjem besednem zlogu ( ' bü : kva ) .